Nunski vrt

nunski vrt S

 

S šolo smo nekega davnega dne obiskali Ljubljano. Spominjam se neskončno dolgega, pet metrov visokega zidu, vzdolž katerega smo hodili proti Narodnemu muzeju. Danes vem, da je bil za zidom varno shranjen »Nunski vrt«.

Obsegal je praktično vse območje, kjer se je pred pol stoletja naselilo politično, gospodarsko in kulturno jedro kasnejše neodvisne Slovenije. Mislim na stolpnico Ljubljanske banke, na spomenik Revoluciji, potrošniški center, zbran okrog Maxi marketa, Kulturni center Cankarjev dom, podzemno parkirišče… Sem spadata tudi zgradba Parlamenta in Predsedniška palača, postavljeni na obrobju vrta. Nekaj stoletij varovani vrt vilinske narave se je čez noč spremenil v logično organizirano arhitektonsko strašilo.

 

Tragično preobrazbo, ki se je zgodila sredi Ljubljane, bi lahko pripisali običajnim postopkom pri urbanizaciji mest, če geomantično tolmačenje mestnega prostora nebi Nunskemu vrtu pripisalo izjemnega pomena. Nanj me je opozorila skupina mogočnih lip tik za Spomenikom revolucije, ki so nekdaj stale v kotu vrta. Oblikovalci so jih hoteli estetsko prilagoditi spomeniku, pa so vsako posebej obdali z dva metra visokim betonskim korzetom in jih milostno pustili tam kot zeleno ozadje spomeniku, z dober meter visoko zasutim koreninskim vencem. Pa je osrednja lipa uspela dvigniti korenine tako visoko »v zrak«, da so pogledale na dan skozi špranje med granitnimi kockami – brez da bi eno samo kocko premaknile z mesta.

Sledil sem temu kriku, zavedajoč se, da ni navaden protest. Nunski vrt hoče živeti, ne glede na okoliščine, v katerih se je znašel.

 

V članku o Ljubljanskem zmaju sem načel zgodbo o slovenski prestolnici kot vozlišču »zmajevih sil«. Pripovedoval sem, da »zmaji«, prevedeni iz mitskega jezika, utelešajo prasile Zemlje, v razumskem jeziku imenovane »atomska energija«. Nunski vrt zahteva, da zgodbo dopolnim, ker se tam, izrinjena iz zavesti, nahaja stična točka med zmaji Štirih elementov.

Lauterbach,_H._-_Ljubljana_iz_Tivolija_(jeklorez,_ok._1855)Tri med njimi sem v tistem članku že omenjal, četrtega sem prezrl. Zmaj utelešen v Grajskem hribu predstavlja prasile elementa Ognja. Grajski hrib stoji, pokončen kot megalit, med obema tokovoma Ljubljanice. Njemu nasproti leži širok in nizek, krastači podoben hrib Rožnik, utelešenje zemeljskega zmaja. Ognjeni zmaj Grajskega hriba in zmaj Rožnik se gledata naravnost iz oči v oči preko Nunskega vrta. Drugo stranico križišča prasil Zemlje, centriranega v Nunskem vrtu, označujeta vodni zmaj Save na eni strani in zračni zmaj Barja na drugi.

Pravzaprav je bila intuicija, sem postaviti državotvorni okraj Slovenije, točna. Nunski vrt bi državi zagotovil neomajno moč rasti in obilja – če postavitev nebi bila narejena na tak način, da žaga vejo, na kateri sedi.

Nikakor pa misliti, da je tam karkoli izgubljenega! Nevidni varuhi Nunskega vrta so našli način, kako njegove izjemne potenciale ohranjati pri življenju. Način me spominja na Semiramidine viseče vrtove, ki so veljali za eno od sedmerih čudes antičnega sveta. Opirajoč se na ohranjene točke na obrobju nekdanjega vrta, vzdržujejo »vrt« navzoč na mostovih razpetih med njimi. Naj nekatere od teh točk naštejem, da jih boste ob priliki lahko podprli pri njihovem nesebičnem naporu, ohraniti srce Slovenije delujoče.

Naj začnem pri skupini starih dreves ob Grobnici herojev. Tod obstaja kraj stika s predniki in zanamci na različnih ravneh obstoja. Namen takšnih krajev je, omogočiti sodelovanje med družbo živih in skupnostjo umrlih. Obema stranema je namenjena skrb za ohranjanje in razvoj življenja na Zemlji, čeprav smo živi skoraj pozabili na zavezo. Sodobni razumski človek je žal izgubil jezik, potreben za dialog med obema polovicama človeštva.

Temu kraju nasproti leži mali park pred vhodom v Cankarjev dom. Kraj najbolje označuje gigantska platana, starka porasla z neštetimi dojkami kot znamenita Diana iz Efeza. Če zakoračite na travnik za njo, se boste znašli na območju elementarnega srca Zemlje. Tako imenujemo kraje, kjer pride do izraza srčno jedro Gaje. V obliki holografskih delcev (fraktalov) utripa srce Zemlje na površini planeta na izbranih mestih, kakršen je ta na obrobju Nunskega vrta. Skozi fraktale Zemljinega srca se izraža zavestna skrb Matere življenja, ki ne dovoli, da se nit življenja, povezujoč nas vsa bitja Zemlje, kje pretrga, kar bi nas pahnilo v brezno brezupa. Svetloba tega kraja je čudovita.

Na sredi med tema dvema žariščema se nahaja ostanek Nunskega vrta v obliki omenjenih zatrtih lip na eni strani in skupine nizkih gabrov na drugi. Med obema skupinama je razpet svet elementarnih bitij pripadajočih elementom Zraka in Zemlje, ki so nekdaj oživljala Nunski vrt. V njih živi spomin rastlinskih bitij, ki znajo na površini Zemlje vzdrževati tkivo življenja živo.

Na zahodnem delu nekdanjega vrta se je ugnezdil demonski vidik prostora. V njem odsevajo vse brezobzirne »prekucije«, ki jih je tu počela s krajem neuglašena pamet. Ne misliti, da kraju tuje ali razglašene strukture ne poznajo duhovne pojavnosti! Pri liku demona danega prostora se da prepoznati nekatere značilnosti svojemu bistvu odtujenega človeka, saj se ta zrcali v načinu, kako je bil preoblikovan in kako je danes uporabljan Nunski vrt. Naj omenim le tisto najbolj zaskrbljujočo. Mislim na tanko, stekleni plošči podobno plast niča, ki človeka prereže na območju med sončnim pletežem in konico grodnice. Razpolovljeni človek ni niti ozemljen, niti ni resnično povezan z duhovnim svetom. Rez pa je tako tenak, da se ga praviloma ne da niti opaziti.

Seveda ni misliti, da bi se dalo »rajski vrt« ponovno vzpostaviti na način, kot je nekdaj obstajal, ko je bil še popolno ogledalo Gajine ustvarjalne roke. Spoznanje o večdimenzionalnosti prostora pa omogoča omenjeno rešitev po načelu Semiramidinih vrtov. Vendar, da bi lahko razpeli imaginarne mostove, na katerih bi se eterični Nunski vrt lahko spet utrdil, potrebujemo še točko na vzhodni strani vrta. Slednja res obstaja ob južni steni Nunskega samostana, kjer je ostala živa skupina visokih lip. Tu dojemam nenavadno visoko zveneče tone, domnevni stik z angelskim svetom in svetovi duše. Pojdite sami občutit!

Potem, ko se imaginarni mostovi usločijo v prostoru, tako v smeri navzgor, kot tudi pod zemljo, se nad državotvornim okrajem, kot sinom Nunskega vrta, pojavi fino stkana svetlobna krogla. Mislim, da uteleša zametek srca Slovenije – slednje je trenutno umaknjeno v samoto notranjskih gozdov.

Uničeni in ponovno oživljeni Nunski vrt bi lahko predstavljal temelj celovite zelene Slovenije, saj ni slučajno, da je znotraj njegove noosfere nastal državotvorni okraj domače dežele. Vendar ni pričakovati čudežnega konca krize, dokler ne bomo sposobni Nunskega vrta in njegovih zgoraj naštetih kvalitet povezati z državotvornimi funkcijami, ki so se medtem na njem naselile. Obeh sprtih polov pa ne moremo povezati med sabo, dokler spoja ne uresničimo, vsak izmed nas, v svojem lastnem notranjem Nunskem vrtu, ki smo ga od Gaje dobili v dar ob našem utelešenju.

– Marko Pogačnik