Piranski zaliv se od osamosvojitve Slovenije naprej neprestano obrača v glavah ljudi na obeh straneh meje s Hrvaško, vlači se ga po časopisju in secira na mizah mednarodnih sodnikov. Kdo pa Piranski zaliv sam po sebi je? Vsekakor ni ne hrvaška, ne slovenska last. Piranski zaliv je del geomantičnega …
Kamnik je bil v visokem srednjem veku tako pomembno mesto, da se je ponašal tudi z grškim imenom Lithopolis – »mesto s kamnom«.
S šolo smo nekega davnega dne obiskali Ljubljano. Spominjam se neskončno dolgega, pet metrov visokega zidu, vzdolž katerega smo hodili proti Narodnemu muzeju. Danes vem, da je bil za zidom varno shranjen »Nunski vrt«. Obsegal je praktično vse območje, kjer se je pred pol stoletja naselilo politično, gospodarsko in …
Ni slučaj, da je bilo širno področje današnjega Kočevja do poznega srednjega veka skoraj povsem neposeljeno. Moč prvinskih sil, ki jo je dandanes morda čutiti le še v pragozdu z imenom Krokar, je na kočevskem tolikšna, da bi se ji človek moral dosledno izogibati.
Ni pravično do bitja vode, da občudujemo zgolj gladko površino jezer in rek in se izogibamo kapljam dežja. Voda je zaokroženo bitje. Obstaja v posodah rečnih strug in morskih kotlin, pa tudi razporejena v zračnih širinah, da ne govorimo o podzemnih jezerih in pretokih.
Navadno se pojem Svetega Grala povezuje z vitezi Okrogle mize, kraljem Arturjem in angleško deželo. Kaj ima pri tem opraviti domača Štajerska? Mit o Gralu se tudi pojavlja v povezavi s Španijo, pa Francijo in seveda z Rimsko-Nemškim cesarstvom, katerega del so bile slovenske dežele. Očitna je vseevropska narava …
S Krstom pri Savici je France Prešeren natančno označil območje arhetipske dežele ob vznožju Triglava. Pesnitev se dogaja na treh krajih, ki so dandanes vsi označeni z romarskimi cerkvami; na Blejskem otoku, pod Ajdovskim Gradcem in ob Bohinjskem jezeru.
Soča je nenavadna reka. Malo katera reka na svetu se lahko pohvali z grozljivim dejstvom, da je na njenih bregovih ugasnilo milijon dvesto tisoč življenj. V primeru Soče se je to zgodilo med prvo svetovno vojno. Reka, ki se ponaša z enkratno deviško modro barvo, je pod pritiskom človeške samovolje …
Ravnodušnost, s katero sodobniki toleriramo zmaja na ljubljanskem grbu, je značilna za civilizacijo, ki je zgubila spomin o osnovah življenja na Zemlji in v vesolju. Davne kulture pač niso poznale znanstvenega jezika, da bi lahko govorile o atomski energiji. Namesto logičnega, so uporabljale slikovni jezik. Mar bi se dalo moderno …
Peca nebi zvenela tako navzoče v slovenskem prostoru, če nebi obstajala zgodba o Kralju Matjažu. Ogrski kralj, ki je vladal tudi ozemlju današnje Slovenije, je ostal v ljudskem spominu kot simbol dobrega vladarja. Spomin nanj se najde ne samo na Koroškem, temveč povsod po deželi. Pod Gorjanci se je ohranila …
