Zavračam poskus razvrednotenja litopunkture

Primorske novice, 28. april 2009

Avtor: Marko Pogačnik

Spoštovani prijatelj Lado! Od kod si jemlješ pravico na zadnji strani Primorskega dnevnika dne 21 Aprila tako kruto obsojati vse nas, ki se trudimo poglobiti običajni ekološki pristop k Zemlji in naravi? Seveda mojega imena ne omenjaš, ampak vsakdo, ki bere Primorske novice ve, da sem jaz, Marko Pogačnik, odgovoren za »podobne monolite, ki stojijo tudi drugod po Sloveniji, segajo pa tudi po vsej Evropi«. Takoj za tem praviš, da »duhovno nasilje preko te mreže uničujoče deluje na Zemljo in njene prebivalce«. Kako lahko nekdo, ki sam sebe imenuje »duhovni priprošnjik« s tako samoumevno gotovostjo pomete v pekel delo sočloveka? Mojega dela očitno sploh ne poznaš, poznaš le svoje ideološko izhodišče.

Predlagam, da se umirimo in premislimo nekaj dejstev.
1.
V članku inkriminirano delo je litopunkturni projekt Robija Lavina. Pojem »litopunktura« praktično pomeni postaviti kamnite stebre z vklesanimi znamenji na določene točke v pokrajini, na neke vrste akupunkturne točke. Metodo litopunkture sem začel razvijati pred 30-mi leti ker sem opazil, da je ekologija kot znanstvena veda enostranska. Ukvarja se zgolj z materialnimi vidiki narave, ne pa tudi z njenimi energijskimi, inteligenčnimi in duhovnimi razsežnostmi. Vse to sem teoretično utemeljil in izkušnje objavil v številnih knjigah, ki so v raznih jezikih izšle po celem svetu. Torej ne gre za nobeno mistično, napol skrito delovanje, temveč za resen in srčni namen, popraviti tisto, kar naša dokaj površna civilizacija kar naprej razdira. Razdira namreč celovitost narave in s tem tudi temelj življenja in zdravja.
2
Litopunktura ni znanstvena, temveč je umetniška metoda dela. Človek lahko le s pomočjo svoje občutljivosti in čistega namena postavi kamen na pravo mesto in vanj izkleše odgovarjajoče znamenje, ki ga imenujem »kozmogram«. V članku je kar naprej govora o merjenju. Kdo je že kdaj slišal, da se učinkovitost umetniškega dela meri? Tu ni kaj meriti! Umetniško delo je takšno delo, ki ga človek naredi »iz dna duše«, torej odgovorno in skladno z resnico. Lahko se mu edinole zaupa ali ne zaupa.. V tem primeru lahko inteligenci srca in uma edini človeku povesta, kaj je resnično in kaj ni. Govorjenje o nekakšnih meritvah je v takšnem primeru nesmiselno.
3
Od vsega začetka se zavedam, da en sam človek ne more veliko storiti na tem širnem svetu. Zato že 18 let šolam ljudi, ki jih takšno delo v prid naravi, Zemlji in človeku zanima. Nisem edini umetnik na svetu, ki je razvil svojo šolo. To je nekaj normalnega. Ljudi učim občutljivosti do nevidnih svetov narave, njihovega dojemanja in razumevanja. Učim jih tudi kako pravilno postavljati kamne in izklesati kozmograme, če jo to na nekem mestu potrebno in zaželeno. Tudi Robi Lavin, ki je postavil sporno kompozicijo litopunkturnih kamnov blizu vasi Škrbina na Krasu, se je pred desetletjem učil pri meni. Kolikor poznam njegovo delo vem, da je dobro in pošteno. Po svetu je več umetnikov, ki moje delo samostojno razvijajo naprej kot to počne Robi Lavin.
4
Vedo, ki se ukvarja z vidnimi in nevidnimi razsežnostmi narave, Zemlje in človeka imenujemo geomantija. Kadar učim geomantijo vedno poudarjam, da se litopunkturo sme v javnih prostorih izvajati le na javen način, v soglasju s prostorom in njegovimi prebivalci in na osnovi vseh potrebnih dovoljenj. Kar delamo ni spiritualna praksa, ampak odgovorno in javno umetniško delo. Če Robi Lavin teh pogojev morda ni upošteval, potem na morem sprejeti soodgovornosti za njegovo delo
5
V civiliziranih družbah veljajo določeni kriteriji. Kako lahko Lado M. Florjančič samega sebe imenuje »duhovni priprošnjik« in mene posredno obdolži »duhovnega nasilja nad ljudmi s kamni«? Kakšen kriterij je to, češ, »da se pogovarja z nevidnim informacijskim sistemom«. Ali lahko na osnovi takšnega samooklicanega statusa grozi »da bo ustanovil gibanje za boj proti duhovnemu nasilju« kakršnega menda povzročam jaz s sodelavci? Mar se tukaj ne napoveduje neke nove vrste nasilja? Mar ni to hujskanje zoper določeno vrsto umetnosti? Na tej točki vztrajam pri strokovnem kriteriju. Kriterij je ustvarjeno delo in njegova strokovna ocena. Mojemu delu z litopunkturo in poglobljeno ekologijo so strokovne žirije leta 1991 prisodile Nagrado Prešernovega sklada in leta 2008 nacionalno nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado. Uradno obrazložitev za zadnjo si lahko preberete v januarski številki revije Ampak.
6
V članku z bombastičnim naslovom »Duhovno nasilje…« je govora o radiestezijskih meritvah. Rad bi opozoril, da takšne meritve zgolj navidez dajejo občutek, da so objektivne, v resnici pa so podvržene psihičnim vplivom. Če človek podzavestno vzdržuje mnenje, da je neka stvar negativna, se bo taka pri »meritvi« tudi pokazala. V članku lahko vsak človek sam prebere, da so rezultati pri Igorju Zirnsfeldu 100-procentno nasprotni od tistih pri Ladu M. Florjančiču. Kdo bo razsodil kateri od njiju ima prav? Pa tudi: ali je pravično, da članek nosi tak obtožujoč naslov in se postavi na stran enega od radiestezistov, brez da se daje možnost, da ima prav nasprotna stran?
7
Kar pa presega vse meje poštenosti je iz rokava stresena »ugotovitev« Lada M. Florjančiča, da naj bi nek kozmogram »povzročal rakasta obolenja«. Pojem »kozmogram«, ki je moja iznajdba, pomeni po slovensko »znamenje usklajeno s celostjo bivajočega« (s kozmosom). Kako bi takšno znamenje lahko karkoli nesrečnega povzročilo, če pa je že vnaprej posvečeno zdravju celote?
Res je, da znamenj, ki jih je izklesal Robi Lavin ne poznam osebno, da bi jih lahko zagovarjal. Izjava pa presega oceno Lavinovega kozmograma, temveč sugerira ljudem, da kipar Marko Pogačnik skupaj s sodelavci počne nekaj, kar je lahko škodljivo človeškemu zdravju. To pa razumem kot poskus dokončnega razvrednotenja mojega umetniškega dela in poskus, da se me postavi na sramotilni oder. Ljudje božji, ali ne vidite, da so to podtikanja nekoga, ki v javnosti še ni prestal izpita svoje verodostojnosti. Jaz sem ga kar nekajkrat prestal, od leta 1963 dalje, odkar javno nastopam.

Marko Pogačnik