Marec – April 2013

Ne smemo si delati iluzij, da je svet, kakršnega poznamo dandanes, večen. Smo del velikega kozmičnega kroga, ki je v stalnem gibanju. Svetovi nastajajo in ugašajo tako, kot je najbolje za razvoj celote bivajočega. Moramo biti pogumni in vendarle storiti največ, kar v tem trenutku zmoremo za dobro soljudi, ptic, pokrajine in drugih bitij.

Hkrati je prav, da smo resnicoljubni in si priznamo, da je časovno-prostorski tok, kakršnega živimo danes, preživel in da ni več sposoben daljne bodočnosti. Lahko predvidevamo, da bo zdaj, zdaj umaknjen s prizorišča univerzalne zgodovine – točneje rečeno, zamenjan s svetovno stavbo, sposobno ponesti življenje in razvoj bitij Zemlje za evolucijski korak dlje.

Svete knjige, brane onkraj dogmatičnih okvirjev potrjujejo, da so bile osnove novega časovno-prostorskega telesa Zemlje in njenih bitij položene že davno prej. V mislih imam novo etiko človekove soodgovornosti za življenje in za lastni razvoj v smeri celovitosti čutenja in mišljenja. Novi prostor bivanja ni več hierarhične, temveč je ljubeče narave; ni utemeljen na žongliranju z iluzijami temveč na resnici kot bistvu bivajočega.

Možnosti zdrave bodočnosti vendarle vise v zraku, zamegljene s človeškim strahom pred polno navzočnostjo ljubezni in resnice. Čas je za njihov sestop v vsakdanjo resničnost. Množice ljudi po svetu demonstrirajo pričakujoč, da bo prišel nekdo, razkadil te megle in prvine bodočega bivanja postavil na Zemljo. Žal obstaja velika verjetnost, da je takšno pričakovanje, s katerim utripa milijone src po svetu, iluzorno, če posameznik sam ne naredi prvega koraka pri sestopu raja na Zemljo. Pri drugem koraku nam bo nedvomno dana pomoč elementarnih bitij Zemlje in duhovnega sveta.

 

Meditacija meseca predlaga kako narediti prvi korak, pri katerem se božanske razsežnosti povežejo z lestvico človekovega razpona med kozmično in zemeljsko skrajnostjo. Kar bi sicer ostalo daleč v neskončnosti, lahko postane zdaj in tukaj.

  • Izhajate iz svojega srčnega središča. Pojdite s svojo pozornostjo proti prostoru za hrbtom in tako nastalo vodoravno os podaljšujte do neskončnosti.
  • Potem storite obratno. Izhajajoč iz svojega srčnega središča pojdite v smeri vodoravno naprej in svetlobno os podaljšajte do neskončnosti pred Vami.
  • Morda bo najlaže, če oboje storite ritmično izmenjaje. Pojdite do določene točke za hrbtom in nato do približno enako oddaljene točke pred Vami. Zatem podaljšate os za hrbtom in spet tisto pred Vami itd.
  • Nato storite podobno tudi v smeri levo-desno. Tako boste križno vpeti v neskončnost – kar pomeni vpeti v Božanstvu.
  • Zavedajte se točke, kjer se obe svetlobne osi prekrižajo. Identična je s tistim vidikom srčnega središča, ki predstavlja neskončnost (večnost, božanskost) znotraj Vas samih.
  • Uglašenost z najvišjim počelom bitja je zdaj potrebno utelesiti. Za ta namen aktivirajte točko prav na dnu trebuha. Nahaja se na dnu oceana (prasile) življenja v našem telesu (pod »haro«). Videti se jo da kot diamant v katerega Gaja daje vso svojo moč biti. Tej skrajno nasprotno je postavljena točka »višjega jaza« nad glavo, približno tako visoko nad nami, kakor lahko sežemo z rokama.
  • Vidite zlat svetlobni kanal, ki ti dve točki med seboj povezuje. Po njem se pretaka vsa dragocenost našega bitja razpetega med duhovno ravnijo in utelešenjem.. Kanal lahko toliko razširite, da boste celi znotraj.
  • V času meseca, ko boste to meditacijo naredili, se bodo v tem kanalu lahko godile različne reči. Morda bodo vanj pritekli (energijski) strupi in zastareli miselni vzorci potrebni preobrazbe. Vodite jih skozi svetlobo očiščenja in preobrazbe.
  • Ne pozabite nikdar na obe plati te meditacije, namreč na vpetost v Božanstvo po eni strani in na navzočnost zdravilnih, očiščujočih in osrečujočih sil, ki se pretakajo v nas v napetosti med duhom in materijo kot materjo utelešenega življenja.
  • Bodite ustvarjalni in glejte na to meditacijo kot na vrata, ki jih lahko poljubno uporabljate – seveda le za etičen in življenju bližnji namen.

 

Marko Pogačnik

20.3.2013