Junij – Julij 2014

Menim, da zadnja dva meseca poteka proces pri katerem Gaja ločuje resnični svet od sveta iluzij. To se zagotovo dogaja na čustveni ravni, verjetno pa tudi na nekaterih drugih subtilnih ravneh. To posledično pomeni, da so sile preobrazbe dobile dovoljenje razgraditi tisto, kar ni ukoreninjeno v bistvu zemeljskega vesolja oziroma v resnici tega trenutka.

Kot posledice tega dogajanja se lahko pojavijo velike napetosti na planetarni kot tudi na osebni ravni. Pojavijo se lahko povsod, kjer smo navezani na določene vidike sebe (čustveno ali energijsko), ki niso doma v resnici.

Da nas nebi raztrgalo, ali da nebi postali žrtev razkrajajočih sil, se je potrebno potruditi, da se odvežemo od vsega, kar ni uglašeno z našim dejanskim bistvom ali bistvom življenja. Tega bi se bilo treba lotiti takoj, ko se pojavijo ustrezna znamenja v osebnem ali kolektivnem dogajanju, v sanjah in podobno.

Vaja odklopa iz zbirke Dotik Gaje, predlagana pri prejšnji Meditaciji meseca, je tudi v tem primeru uporabna.

 

Vedno znova bi bilo treba preverjati, če je naš navpični pretok, ki nas povezuje z jedrom domačega planeta (s srčiko Gaje) dejansko povezan z božanskim jedrom Zemlje. Zakaj? Če odgovorim v obliki zgodbe, bi rekel, da delujejo sile, ki skušajo smer pretoka odmaknit in ga preusmerit v neko drugo, tuje vesolje. Tam ni naš dom.

Primerna vaja bi bila slediti s svojo predstavnostjo potegu gravitacije globoko dol do srčike Zemlje. Zagotovite si, da ste povezani tja in ne kam drugam.

Tako imenovana gravitacijska sila je dejansko izraz Gajine ljubezni, sposobne vzdrževati vsa bitja Zemlje povezana z njenim božanskim jedrom.

 

Bitja rastlin so sposobna navdihniti človeka z občutkom, kaj je resnično in kaj iluzorno. Ustrezna vaja bi bila, da zapreš oči pred izbrano rastlino ali drevesom. Potem se podaj z rokama v »oblak« zavesti, ki obdaja rastlino. Roki se rastline ne dotikata, ampak se gibljeta tipajoč znotraj sfere njene navzočnosti.

Pri tej vaji ni tako pomembno kaj dojamemo. Pomembneje je dovoliti elementarnemu bitju rastline, da vam posreduje občutek za resničnost danega trenutka, resničnost neke misli ali položaja. Rastline nikdar ne izgube niti resničnosti. So hčere resnice.

Če prosite, vam bo notranji glas morda predlagal še kakšno drugačno vajo.

Marko Pogačnik

20.6.2014