April – Maj 2013

Enkratni dogodek na nebu med 21. in 22. decembrom 2012 se odmika in čas je, da se vprašamo, če so njegovi darovi že vzklili, »ali pa je nenadna slana požgala gredo«.

Naj spomnim, da so bili tistega dne med sabo poravnani središče naše galaksije, središče Sonca in jedro Zemlje. Množice ljudi po svetu so tedaj pričakovale, da se bo Zemlje in človeštva po osi poravnave dotaknil nek pomemben navdih. Če se je to res zgodilo, bi se dandanes že morale poznati posledice tega kozmičnega dotika.

Moje izkušnje zadnjih mesecev potrjujejo velike spremembe znotraj telesa Zemlje in znotraj našega osebnega telesa. Vendar ostaja njihov doseg omejen, če niso dopolnjene z Vašimi doživetji, spoštovane bralke in bralci. Namen predlaganih meditacij je s tem opredeljen.

V pomoč pri izkušnji bodočnosti, kolikor jo je navzoče že zdaj, bi rad na kratko opisal nekaj značilnosti novega telesa Zemlje. Z »novim telesom Zemlje« mislim na postopek preoblikovanja nosilnih elementov, ki omogočajo razmah življenja na Zemlji. Zemljina preobrazba se po eni strani dogaja kot samo-zdravilni proces našega domačega planeta v pogojih hude ekološke krize, po drugi pa kot kvantni preskok v novo obdobje Zemljinega (in človekovega) razvoja.

Pri tem opažam nekatere značilne procese preoblikovanja:

Prvič, nova časovno-prostorska struktura Zemlje je večdimenzionalna. Taka je bila že od nekdaj, vendar so bile bolj prefinjene razsežnosti do zdaj potisnjene v območje nevidnega. Zdaj pa se postopoma utelešajo tako, da bodo lahko navzoče v območju neposredne resničnosti skupaj z našim materializiranim prostorom. Pri tem se spreminja razmerje med svetlobo in drobci materije. Naš materialni svet postaja bolj prosojen, nekateri do zdaj izključno duhovni prostori, pa vgrajujejo delce materije, da bodo lahko bolj navzoči v spektru nove življenjske resničnosti.

Tudi elementarna zavest Zemlje se preobraža. Poleg znanih elementarnih bitij štirih elementov se pojavljajo »nova elementarna bitja«. Pravzaprav nimamo opraviti z »novimi bitji«, temveč s ponovnim približevanjem bitij prvotne civilizacije Zemlje. Potem, ko je človek naselil planet, jih je postopoma izrinil v območja nevidnega. Zdaj, ko je Zemlja v nevarnosti, da življenje na njej ugasne, se vračajo in želijo z nami sodelovati. Keltsko izročilo jih imenuje Sidhe (izg. »ši«), slovensko pa »ajdi«. Tudi v spominu drugih izročil jih najdemo, navadno kot velikane, ker so dejansko precej višji od človeka.

 

Toliko v navdih! Zavedati pa se je treba, da novih razsežnosti ni moč doživljati zunaj sebe, temveč le znotraj:

  • Predstavljajte si, da ste podobni roju čebel. Sestavljeni ste iz neštetih čebelam podobnih celic, od katerih vsaka brni s svojo vibracijo. Da bi lahko utelesili novo kvaliteto telesa, je potrebno ta roj celic nekoliko razrahljati.
  • Rahljajte roj svojih celic, da bo bolj prosojen, da bodo posamezne celice bolj svobodno zanihale v prostoru Vašega telesa. Opazujte, kaj se dogaja z Vami in hkratno s telesom Zemlje.
  • Vendar morate hkrati vzdrževati neko osrednjo točko, ki ne dovoli, da se celice Vašega telesa razletijo po prostoru. Pri čebelah to vlogo opravlja matica; pri človeku je zanjo odgovorno srčno središče. Srčno središče je sonce, okrog katerega rojijo celice Vašega telesa. Pri Zemlji igra to vlogo njeno žareče jedro.

 

Druga možna meditativna vaja je dihalna.

  • Medtem, ko normalno dihate, si predstavljajte, da ne dihate zgolj s svojimi pljuči, temveč tudi s pljuči vsega zemeljskega (lahko tudi vesoljnega) stvarstva. Pri dihanju so-dihajte z dihanjem rastlin, živali, pokrajine, gora, rek itd. Občutite dih, ki se pretaka med jedrom Zemlje in vsemi bitji njenega površja.
  • Lahko si izberete določene kraje, ki Vas navdihujejo in skupaj z njimi dihate. Lahko tudi dihate ob enem s celotnim zemeljskim stvarstvom.
  • Opazujte, kakšni prostori in kakšne razsežnosti se Vam pri tem odpirajo. Vstopajte vanje; spoznavajte bitja za zdaj še nevidnih razsežnosti Zemljine resničnosti.

 

Marko Pogačnik

20.4.2013