December 2012 – Januar 2013

Človek je bitje svobode. Prosti smo, da se odločamo, kam bomo usmerili svoj korak, kako bomo ustvarjali in kakšno bo naše življenje. Od mnogih naših odločitev je odvisno, ali nam bo življenjska pot posuta z rožicami ali polna zaprek. Seveda obstaja načrt za vsako posamezno življenje. Duša si ga, s pomočjo svojih mojstrov in svetovalk, izdela že pred utelešenjem. Tudi je smiselno, da se tega načrta (navadno podzavestno ali intuitivno) držimo kot svojega splošnega usmerjevalca na poti skozi življenje.

Vendar življenjski načrt ni enak pojmu »usode«, kakršnega so si izdelale nekatere religije, vsiljujoč ga svojim podanikom. V resnici se da usodo v vsakem trenutku obogatiti ali otežiti s posameznimi odločitvami, sprejetimi v življenjskih trenutkih zdaj in tukaj. Religiozna gibanja in inštitucije, pa tudi druge vrste svetovnih politično-usmerjevalnih sistemov (blago rečeno), se praviloma bojijo pojma svobode. Če je človek svoboden je nepredvidljiv in s tem neobvladljiv. Ne da se ga zlahka uloviti v mreže posplošene zavesti ali verskih predstav.

Ampak vse škarje, s katerimi se skuša pristriči človekovo svobodo, konec koncev ne pomagajo. Svoboda je božanski dar človeku in niti Bog v raju ni mogel preprečiti, da Eva in Adam ne bi jedla sadeže z drevesa svobodnega spoznanja tega kar je prav in kaj narobe. Od takrat nas svoboda po eni strani peha v najbolj kruta dejanja in egocentrične nagibe. Hkrati nam omogoča ustvarjati nepojmljive umetnine življenja, pa svetišča kulture. Ljubiti smemo po navdihu lastnega božanskega srca.

Etika nas opominja, da izjemnega daru osebne svobode ne gre izkoriščati v sebične namene. Izkušnje nas učijo, če jim le hočemo prisluhniti, da si bivanje na Zemlji zagrenimo, če dar svobode v nas ali drugih zatiramo in omejujemo. Edina smiselna omejitev svobode je svoboda drugih bitij. Nedopustno je omejevati svobodo ali pravico do bivanja drugih bitij, vidnih in nevidnih. Če začnemo v imenu lastne svobode češ, da lahko na Zemlji počnemo kar hočemo, ožiti svobodo drugih bitij, denimo bitij narave, se bomo prej ali slej znašli na pragu poloma.

Kako pa naj vemo, do kod seže naša svoboda in kako lahko dar svoje svobode preobrazimo v dar za vsa druga bitja in za bivanje celote? Predlagana meditacija ponuja dvoje orodij. Prvič, prisluškujmo bistvu Zemlje in njenih bitij, da bomo lahko dar svobode prevedli v svoje življenjske položaje, usklajeno z bivanjskim utripom in potrebami celote. Drugič, prisluškujmo navdihu vesoljne celote, da se bomo prav odločali v trenutkih razpotij in preobrazb na svoji življenjski poti.

  • Ko sedete, odeti v trenutek miru, usmerite svoji roki proti Zemljinim globinam. Predstavljajte si, da se z njimi dotikate njenega duhovnega jedra.
  • Dovolite, da steče tihi pogovor med Vami in bistvom Zemlje. Lahko Vam odgovarja kot Gaja, ustvarjalna mati Zemlja, lahko pa tudi kot duh Zemlje, varuh Zemljine celovitosti.
  • Čez čas dvignite z gestami svojih rok vibracije tega tihega pogovora na raven srca, da boste lažje občutili njegovo bistvo.
  • Vzemite si dovolj časa, da Vaše bitje lahko posrka sporočila, zapisana v energijskem tkivu rok.
  • Potem obrnite svoji roki navzgor, proti širinam vesolja nad Vami. Zavedajte se tega, da se jih zdaj dotikajo vibracije nebesnega svoda in zvezdnih konstelacij, kot izraza vesoljne duše.
  • Prosite s pomočjo svojih občutkov, da se vanje izlije dar videnja, da bi lahko bolje prepoznali bistvo trenutka in se znali prav odločati v času velikih sprememb.
  • Nazadnje razširite svoji roki razprti in dovolite, da se nekaj tega navdiha razdeli po svetu v podporo drugim na poti svobode, da bi znali ta izjemen dar človeku v vsakem trenutku preobraziti v dar vsemu bivajočemu.

Srčen pozdrav od Marka!