Če delamo proti naravi, delamo proti sebi

Zeleni kras, priloga Notranjsko-kraških novic, št. 46, 28. avgust 2009

Avtorica: Petra Trček

Cerkniško jezero s širšo okolico je naravno oziroma krajinsko svetišče. Neravnovesje na vstopni točki na jezero bi lahko popravili s postavitvijo kamnitih stebrov z vklesanimi kozmogrami, informacijami o identiteti prostora.
Geomanti so na Cerkniškem jezeru in v okolici že raziskali nekaj energijskih in identitetnih točk, ki so zelo pomembne za življenje in delovanje tamkajšnjega prostora. Ugotovili so še, da slednji ni v ravnovesju, zato bodo predlagali postavitev kamnitih stebrov z vklesanimi informacijami. A geomant Nebojša Lončar pravi, da je bolj kot postavitev kamnov pomembno, da v ljudeh vzbudijo zavest o zelo posebni kakovosti prostora, na katerem živijo, in o tem, kako zelo pomembno je, da ga ohranijo celovitega. Tako kot vsak človek ima tudi vsak kraj svojo identiteto. Za geomante je identiteta Cerkniškega platoja tako posebna, da so mu dali status naravnega oziroma krajinskega svetišča. Na pobudo Notranjskega ekološkega centra in Turističnega društva Notranjska so Nebojša Lončar in skupina geomantov iz Društva za sožitje človeka, narave in prostora Vitaaa v okviru programa Zdravje in moč slovenskih krajev začeli raziskovati Cerkniško jezero s širšo okolico. »Želimo natančneje ugotoviti kakovost tega prostora in njegove povezave z drugimi slovenskimi kraji ter nato javnosti ponuditi zavest o tem, koliko je prostor dragocen, zakaj se je vredno potruditi in ga ohraniti v njegovem naravnem cikličnem življenju, ne pa vanj vnašati našo, človeško oziroma razumsko linearnost,« pravi Lončar. Domačinom želijo približati oziroma v njih znova obuditi občutljivost za prostor, v katerem in s katerim živijo. Lončar pravi, da Cerkničani kakovost prostora sicer dobro čutijo, da pa imajo kot člani civilizacije potrebe, ki običajno prevladajo nad spoštovanjem oziroma dojemanjem. »Na račun škatel, ki jih zidamo, smo se zavestno pripravljeni odpovedati tej kakovosti.« Nekateri Cerkničani Lončarja že poznajo, saj je tam imel okroglo mizo. Poslušalo ga je okoli 150 ljudi. Po njegovem mnenju način njihovega odziva govori o tem, da so pripravljeni prisluhniti svojim občutkom in Zemlji.

Cerkniško jezero ni samoten otok
Geomanti so v prostoru sposobni zaznati energijske, čustvene in druge pretoke in točke, videti celovitost Narave in Zemlje. Lončar je prepričan, da Cerkniškega jezera ni mogoče obravnavati ločeno od njegove bližnje in širše okolice. Je del celotnega sistema slovenskih voda, po drugi strani pa tudi nekakšen poseben sistem komunikacije s Kolpsko dolino. »Vodo, ki se pretaka na Cerkniškem polju skozi sistem nadzemnih in podzemnih jezer, pijemo na primer tudi v Ljubljani, to je informirana voda, ki vsebuje vse informacije o identiteti in funkcijah cerkniške Narave. Zato ni vseeno, kaj se dogaja na območju cerkniškega platoja.« V raziskavi je skupina društva Vitaaa v zadnjem letu med drugim že določila nekaj vitalnoenergijskih točk, skozi katere se izraža identiteta celotnega območja: Podcerkev, Gola gorica, grad Šteberk, izvir pod nekdanjo cerkvijo, posvečeno Mariji Magdaleni, Peščenk, Brezje, Begunje, Tržišče, sveti Volbenk, Globočica, Velika in Mala Karlovica s Svinjsko jamo, otok na Cerkniščici za gasilskim domom, Rešeta, Otok na jezeru s cerkvijo sv. Primoža in Felicijana, plato turškega tabora s cerkvijo Marijinega rojstva v Cerknici, kjer je zelo močan vir energij, in Slivnica. »To so specifične energijske, čustvene in identitetne točke, močne točke razpoznavnosti.« Kot pravi Lončar, se trije osnovni ciklusi narave odražajo na treh točkah na Cerkniškem: Svinjska jama ima funkcije faze navdiha, Tabor je mesto kreativnosti, kjer se ustvarjalno izraža polnost življenja, tam so usidrane največje moči, medtem ko je Slivnica mesto preobrazbe. »Na teh točkah se najbolj izražajo parametri cikličnosti narave in od tam gredo impulzi v preostalo naravo, tako kot se ritem našega srca prenese na sleherno celico,« pojasnjuje.
Določili so še točke ženskega in moškega principa, jina in janga, ki dajejo temeljno napetost prostoru kot magnetnemu polju. »Obstaja poseben sistem, ki vzdržuje napetost Cerkniškega polja, da lahko vzdržuje energijsko polje celotnega platoja, in to je trikotnik: grič na južnem vhodu Gola gorica, jama Globočica in vas Otok.«

Urbanizem je preveč vdrl na jezero
Med raziskovanjem je Lončar ugotovil, da je eno od najbolj zaznavnih neravnovesij v cerkniškem prostoru nastalo pri Dolenjem Jezeru, na območju parkirišča, kjer »moteno delujejo dihalne funkcije jezera«. Za vzpostavitev ravnovesja v prostoru geomanti uporabljajo litopunkturne kamne z vklesanimi informacijami, kozmogrami. Narejeni so iz kamna, ki mora biti sposoben sprejemanja informacij, Lončar ga primerja s silicijevimi kristali, ki jih uporabljajo v računalništvu. Tako imenovani litopunkturni steber na Zemljo deluje kot akupunkturna igla. Kamniti stebri s kozmogrami vplivajo na energijska polja v naravi, zato se z njimi lahko uravnoteži popačeno stanje. »Če na primer stavbo postavimo v neprimeren položaj, kjer je energijski pretok, se začne kopičiti energija. Polje se nenaravno okrepi in neprimerno niha, kar negativno vpliva na človeško polje osebnih energij. Ljudje postanejo hiperaktivni, razdražljivi in zdravstveno ogroženi, kar se izraža tudi v odnosih med ljudmi v okolici. Nakopičeno energijo je treba odvesti, kar lahko storimo s pravilno postavljenim kamnitim stebrom, ki pritisne na določeno točko v prostoru. Energije lahko tudi primanjkuje …«
»Negativno« energijo in čustva bi pustili pred jezerom
Lončar je prepričan, da na Cerkniškem jezeru en sam steber ne bi zadostoval. »Za to, da se motnja v Naravi, ki je nastala z vdiranjem v srčiko jezera, ustavi, moramo vzpostaviti močnejše polje.« Predlagal bo, da bi na obeh straneh ceste v obliki kroga postavili devet kamnitih stebrov z vklesanimi kozmogrami, ki bi predstavljali temeljne kvalitete oziroma vrednote tega kraja, ključne točke energije in identitete. To bi bil koncentrat informacij o kakovosti območja, poleg tega pa bi z njim ustvarili energijsko polje delovanja, ki bi se širilo v vse smeri. »Vsak, ki bi skozi litopunkturno postavitev vstopil v ožji in občutljivejši predel jezera, bi se na nek način okopal v posebni kvaliteti tega prostora že na prvem koraku. Gre za to, da obiskovalci kakovostno in bistveno preusmerijo svojo čustveno in energijsko naravnanost, kjer v trenutku odpadejo zaskrbljenost, tekmovalnost, jeza, zaprtost vase in drugi vzroki procesov odtujevanja od življenja in globalizacijske ekološke degradacije.«
Svetišče narave bi tako ostalo neokrnjeno in bi lahko izžarevalo svoje posebno duhovno poslanstvo skozi celoten cerkniški krajinski prostor. Lončar pojasnjuje, da je narava ciklična, vdih sledi izdihu, dan noči, vrstijo se letni čas, medtem ko je človek s potenciranjem razuma začel živeti linearno. S svojo linearnostjo vpliva na naravo. Geomanti naravo dojemajo celostno, s čimer občutijo tudi to, kar je nekoč znal občutiti vsak – energetske tokove, polja in točke. Poleg tega si prizadevajo, da bi človek znova začutil povezanost z Zemljo in vzpostavil hologramski način življenja, kjer se vsak delček zaveda svoje vloge v celoti, katere neločljivi del je. »Glavna težava Zemlje je, da z njo sploh ne komuniciramo, četudi jo v zadnjem času celo priznavamo kot živo bitje. Ne zavedamo se, da ima vsak naš poseg posledice, ki so vidne šele čez čas. Želimo, da bi ljudje znova vzpostavili izviren in ljubeč odnos do Zemlje.« Nenazadnje so tako živele starodavne civilizacije, ki so častile Zemljo kot mater. Ljudje so na primer znali prepoznati energijsko pomembne točke in so na njih postavljali svetišča. Danes je na njihovih temeljih postavljena marsikatera cerkev.

Bookmark the permalink.

Comments are closed.